Testiranje STEAM Tales gradiv
V družbi, ki jo vse bolj poganja napredek na področju znanosti in tehnologije, je nujno spodbujati in krepiti znanje na STEAM področju (znanost, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika) (Singh, 2024). Eden od načinov za dosego tega cilja je boj proti stereotipom in predsodkom, ki izhajajo iz (in obenem utrjujejo) podzastopanost žensk na STEAM področjih (Evropska komisija, 2023; UNESCO, 2023; UNICEF, 2020).
Projekt STEAM Tales spodbuja STEAM izobraževanje z združevanjem pripovedovanja zgodb in praktičnih dejavnosti, s ciljem povečati zanimanje deklet za STEAM področja in jih dolgoročno spodbuditi k razmisleku o karieri v teh smereh.
V ta namen smo napisali 12 zgodb o ženskih vzornicah in razvili 24 praktični dejavnosti, ki so povezane z njimi. Vključili smo tudi oceno kakovosti, v projektu pa je bilo izvedenih tudi več manjših in končnih testiranj, ki so preverjali učinkovitost naslednjih virov:
- E-knjiga z 12 navdihujočimi zgodbami o ženskih vzornicah s področja STEAM, dopolnjena z barvitimi ilustracijami. Zgodbe so napisane po modelu Junakove poti Josepha Campbella, ki vzornice prikazuje kot junakinje, ki premagujejo ovire ter izkazujejo pogum in odločnost pri uresničevanju svojih sanj (Campbell, 2008).
- Zbirka 12 knjižic, od katerih ima vsaka dva učna načrta, z dejavnostmi, ki temeljijo na delu vzornic iz zgodb in učencem omogočajo praktične izkušnje z vsebinami STEAM.
- Smernice za ocenjevanje za učitelje, ki služi kot pripomoček pri izbiri in uporabi zgodb ter učnih načrtov, najbolj primernih za njihov razred. Vključuje vprašalnik za oceno zaznavanja spola v STEAM med otroki ter njihovega zanimanja za STEM področja, poleg tega pa tudi preglednico z opisom vseh 12 zgodb in pripadajočih učnih načrtov – z navedbo področja vzornice, obravnavanih STEAM domen in naslovov dejavnosti – s ciljem, da učitelji lažje izberejo vsebine, ki najbolje ustrezajo njihovim ciljem in učnemu načrtu.
Manjša testiranja
so potekala na osnovnih šolah na severu Portugalske, kjer so bile prepoznane prednosti virov in področja, ki jih je mogoče izboljšati, hkrati pa je bilo preverjeno, ali so viri primerni in uporabni za ciljno skupino. Končni materiali so bili nato testno preizkušeni v državah vseh institucij, vključenih v projekt STEAM Tales: Belgiji, Nemčiji, Italiji, na Portugalskem in v Sloveniji. Cilj teh končnih testiranj je bil ovrednotiti uporabnost in kakovost gradiv v različnih kulturnih, družbenih in izobraževalnih kontekstih. V nadaljevanju je prikazana povezava med manjšimi testiranji in končnimi testiranji, ki so potekala v okviru projekta.
- Manjše testiranje smernic za razvoj zgodb: prototip zgodbe je bil napisan na podlagi smernic, ki temeljijo na modelu Junakove poti Josepha Campbella (Campbell, 2008). Na eni izmed osnovnih šol je bila izvedena fokusna skupina s šestimi otroki (tri deklice in trije dečki, stari od 9 do 10 let), da bi raziskali čustva, občutke in psihološke procese, ki jih je zgodba pri njih sprožila. Na podlagi ugotovitev so bile smernice za razvoj zgodb potrjene, pri čemer je bil model Junakove poti izbran kot pripovedni okvir projekta.
- Manjše testiranje diagnostičnega orodja: izvedeni sta bili dve fokusni skupini – ena je vključevala otroke, ki so sodelovali v prejšnjem manjšem testiranju, druga pa šest novih otrok. To je omogočilo kratko raziskovalno primerjavo rezultatov med tistimi, ki so zgodbo že slišali, in tistimi, ki je še niso (obe skupini sta imeli podobno razmerje med deklicami in dečki). Po manjšem testiranju je bilo diagnostično orodje prilagojeno glede na prejete povratne informacije in nato potrjeno kot veljavno.
- Manjše testiranje zgodb: ko sta bila pripovedna izhodišča in diagnostično orodje potrjena, so bile zgodbe napisane in ovrednotene v okviru manjšega testiranja, v katerem je sodelovalo 87 otrok (49 deklic in 38 dečkov). Otroci so prisluhnili zgodbi, diagnostično orodje pa je bilo uporabljeno pred ali po poslušanju zgodbe. Na podlagi rezultatov so bile nato izvedene prilagoditve tako zgodb kot tudi orodja.
- Manjše testiranje grafične podobe zgodb: izvedena je bila fokusna skupina s šestimi otroki (trije dečki in tri deklice), ki so ocenili ilustracije, ustvarjene za zgodbo, ki jo pred tem niso poznali. Namen je bil ugotoviti, ali lahko na podlagi ilustracij prepoznajo vsebine in dogodke iz zgodbe. Poleg tega je bilo opravljenih pet intervjujev z učitelji pripravniki fizike in kemije, ki so podali povratne informacije o zgodbah in ilustracijah. Na podlagi zbranih odzivov so bile nato izvedene zgolj manjše prilagoditve grafične podobe zgodb.
- Manjše testiranje učnih priprav: to je bilo zaključno manjše testiranje, v okviru katerega so bile prebrane zgodbe, izvedene praktične dejavnosti iz učnih načrtov ter uporabljeno diagnostično orodje. Testiranje je bilo ključno za celovito ovrednotenje izvedbe v šolah z uporabo vseh razvitih gradiv, za njihovo posodobitev na podlagi povratnih informacij otrok in učiteljev ter za usmerjanje izvajanja končnih pilotiranj pri vseh partnerskih organizacijah.
- Končno testiranje: to končno testiranje je bilo izvedeno v vseh partnerskih državah z namenom širše evalvacije projekta, pri čemer je bila uporabljena bolj raznolika skupina udeležencev. Cilj je bil ugotoviti, kako je mogoče gradiva uporabiti in prilagoditi različnim kontekstom ter oceniti njihov potencial za uporabo v razrednem okolju. Skupno je v končnih testiranju sodelovalo 345 otrok in 20 učiteljev iz vseh petih držav.
Ta večfazni proces testiranja je zagotovil, da je bil vsak del gradiva projekta STEAM Tales preizkušen, prilagojen in potrjen skozi neposredno interakcijo s ciljno skupino in učitelji. Izvajanje testiranja v petih državah je projektni ekipi omogočilo opazovanje, kako gradiva delujejo v različnih kulturnih in izobraževalnih okoljih, s ciljem spodbujanja uravnoteženosti med spoloma ter večjega zanimanja za področja STEAM.
Med izvajanjem manjših pilotiranj so raziskovalci zaznali prisotnost spolnih stereotipov glede STEM področij med otroki. Ti so STEM pogosteje povezovali z moškim spolom. Opazili so tudi, da so deklice sicer kazale večje zanimanje za STEM predmete kot dečki, a to zanimanje ni bilo odraženo v njihovih poklicnih aspiracijah – manj deklic je izrazilo željo po delu na teh področjih v prihodnosti. To kaže na paradoks: zanimanje za STEM obstaja, a se deklice ne vidijo zastopane v teh poklicih. K temu lahko prispevajo stereotipi, pomanjkanje informacij in pomanjkanje vzornic ženskega spola. Ti izsledki potrjujejo pomen ciljev projekta STEAM Tales.
Učitelji so projekt pohvalili zaradi njegove zavezanosti k spodbujanju enakosti spolov ter izrazili pozitivne odzive na učne priprave, pri čemer so pokazali pripravljenost za njihovo uporabo pri pouku.
Za dodatne podrobnosti o gradivih, razvitih v okviru projekta, si oglejte Smernice za ocenjevanje za učitelje. Informacije o rezultatih končnih testiranj bodo na voljo v STEAM Tales končnem poročilu.
Literatura
Campbell, J. (2008). The Adventure of the Hero. In J. Campbell (Ed.), The Hero with a Thousand Faces (3rd ed., pp. 49-127). New World Library.
European Commission. (2023, May 5). Gender equality in research and innovation. Research and Innovation.
Singh, K. (2024, February 4). Preparing kids for the jobs of tomorrow: Investing in STEAM education. Forbes.
UNESCO. (2023, October 19). Girls’ and women’s education in science, technology, engineering and mathematics (STEM).
https://www.unesco.org/en/gender-equality/education/stem
UNICEF. (2020). Towards an equal future: Reimagining girls’ education through STEM (ISBN 978-92-806-5178-2).
https://www.unicef.org/media/84046/file/Reimagining-girls-education-through-stem-2020.pdf
